REZULTATI VLADE ALENKE BRATUŠEK

Upam si trditi, da je bil mandat moje vlade od 2013 – 2014 mandat v najtežjih gospodarskih razmerah, odkar je Slovenija samostojna država. Potrebno je bilo sprejeti veliko težkih odločitev in nepriljubljenih ukrepov, zato da smo preprečili bankrot države in prihod »trojke«. To pomeni, da smo se izognili temu, kar se je leta 2015 dogajalo v Grčiji. Izognili smo se temu, da bi o naši usodi odločali drugi. Seveda pa to ne pomeni, da država lahko preživi brez sprememb in ukrepov. S potrebnimi ukrepi smo stabilizirali javne finance, s pomočjo EU sredstev smo investicijsko naravnali proračun in tudi z uspešnim črpanjem EU sredstev spodbudili gospodarsko rast. Sanirali  smo naš bančni sistem in rešili banke pred bankrotom ter s tem pomirili mednarodne finančne trge in rekordno znižali obrestne mere, po katerih smo se zadolževali. Preprečili smo bankrot države, ni bilo potrebno zaprositi za pomoč,  in na koncu mandata smo beležili eno izmed najvišjih rasti gospodarstva v Evropi. To so rezultati našega dela in moje besede potrjujejo tudi številke.

 

PLANET SIOL.NET: Petek, 28.11.2014, 10:45, Avtor: STA

Slovenija prehitela gospodarsko rast EU

Bruto domači proizvod (BDP) se je v tretjem četrtletju po prvih ocenah statističnega urada na letni ravni zvišal za 3,2 odstotka.

 

Slovenija je bila ob mojem prevzemu vodenja vlade v globoki recesiji. Beležila je resen padec gospodarske aktivnosti, in sicer kar za -4,5 % BDP. Z  nujno potrebnimi ukrepi, sanacijo bančnega sistema, vzpostavitvijo SDH-ja, pospešenim črpanjem EU sredstev in bojem proti sivi ekonomiji smo uspeli stabilizirati finančni sistem v državi, kar je bil temeljni pogoj, da je gospodarstvo spet lahko zadihalo in začelo rasti. Rezultati so se začeli kazati praktično takoj. Že v prvem letu  smo beležili pozitivno gospodarsko rast. Na koncu mandata ,v letu 2014 ,pa smo imeli celo eno najvišjih gospodarskih rasti v Evropi, 3% BDP. To je bil velik uspeh, ki ga je pozitivno ocenila tudi mednarodna javnost. Ángel Gurría, GS OECD (Ljubljana, 4.5.2015) »Slovenija je v minulih letih naredila impresiven napredek«. Težka situacija in težke odločitve so zaznamovale moj mandat. Ponosna sem, da smo uspeli pokazati vsem, doma in v tujini, pokazati, da Slovenci znamo in zmoremo sami reševati svoje probleme.

 

PLANET SIOL.NET: Petek, 06.06.2014, 15:21, Avtor: STA

Obresti na slovenske obveznice najnižje po prevzemu evra

 

Obrestna mera za 10-letne državne obveznice se je v začetku leta 2013, ob prevzemu vodenja vlade, gibala malo pod 7 % letno. To je meja, kjer so države še sposobne same pridobiti finančna sredstva na trgu. Slovenija je bila zelo blizu bankrota. Z izvedenimi ukrepi smo pokazali, da smo vedeli, kaj je potrebno v naši državi narediti, saj so mednarodni finančni trgi naša prizadevanja ocenili s pozitivnimi signali. Obrestna mera se je začela zniževati. Ob konca mandata pa se je znižala na do takrat najnižjo raven v zgodovini Slovenije, odkar smo vstopili v EU in  v evro območje. Rezultati našega dela pa so se kazali tudi po koncu mandata, gospodarska rast se je še okrepila, obresti pa so se znižale pod 1% letno.
Število brezposelnih se je žal tudi med mandatom vladanja zviševalo in se povzpelo do 132.000. Ob sanaciji bančnega sistema in krepitvi gospodarstva se je stanje na trgu dela pričelo postopoma izboljševati. Ob koncu mandata se  je ob prestrukturiranju gospodarskih družb, in tudi ob nekaterih neizbežnih stečajih brezposelnost znižala na 112.000. To je bilo še vedno preveč, se je pa slika močno izboljšala, in je bila boljša kot ob prevzemu vlade leta 2013.

DELO, DOGODKI, ZAKONI, SREČANJA

DELO

DOKAPITALIZACIJA BANK

V obdobju naše vlade smo morali opraviti veliko dela, sprejeti veliko težkih odločitev. Zaradi slabe situacije, v kateri je bila naša država, so morale biti naše odločitve hitre. Nismo imeli časa za velika usklajevanja in mnogo besedičenja, kar pa vsekakor ne pomeni, da naše odločitve niso bile tehtne in premišljene.Naša najpomembnejša naloga je bila stabilizacija finančnega sistema. Samo s tem smo lahko gospodarstvu dali ponovno veter v jadra. Ključna naloga, ki smo se je morali lotiti takoj, je bila sanacija slovenskega bančnega sistema. Dejstvo je, da je bila sanacija bank za davkoplačevalce zelo draga. Šlo je za davkoplačevalski denar, veliko davkoplačevalskega denarja. Nismo brezglavo polnili naših bank. Veliko je bilo narejenih revizij, stresnih testov in ocen neodvisnih tujih strokovnjakov, ki so pokazali, koliko kapitala potrebujejo naše banke, da bodo preživele. Seveda smo si pred tem zastavili vprašanje ali je sanacija bank sploh potrebna in zakaj je potrebna. Odgovor je bil zelo jasen. Zato, ker bi zlom finančnega sistema potopil tudi državo. In doma bi lahko v živo spremljali grški scenarij. Na srečo smo uspeli to preprečiti.

Dejstvo je, da se je državni dolg zaradi sanacije bančnega sistema povečal, saj so morali bančne grehe preteklosti na svoja ramena prevzeti davkoplačevalci, delež državnega dolga v celotnem bruto zunanjem dolgu se je povečal na 48%. Je pa dejstvo, da se je bruto zunanji dolg najbolj povečal v letih od 2005 do konca leta 2008 , in sicer kar za 100%, iz 20,5 MRD € na 40,4 MRD €.

Sanacija bank je davkoplačevalce stala 5 MRD €, saj so slovenske banke imele za več kot 10 MRD € slabih posojil, ki jih kreditojemalci niso mogli vrniti. Veliko teh kreditov je bilo danih brez ali z zelo slabimi zavarovanji. Večina slabih posojil je bila dana v letih 2005 do 2008  »tajkunom« za prevzeme državnih podjetij (Istrabenz, Pivovarna Laško, Merkur, Zvon 1, Zvon 2, SCT, itd.). Posledice slabih ravnanj bankirjev v preteklosti, brez dvoma s pomočjo in z blagoslovom politike, smo morali sanirati z davkoplačevalskim denarjem, ker bi v nasprotnem primeru bankrotirala tudi država.

DOGODKI

V mandatu smo se poleg reševanja domače ekonomske situacije udejstvovali na različnih področjih; med njimi je bilo, kar nekaj takih srečanj, ki so zaznamovala življenja naših državljanov.

  • Redna in izredna zasedanja EU Sveta (14. marec 2013, 30. avgust 2014)
    Na rednih in izrednih zasedanjih EU Sveta sem kot članica pogosto predstavljala napredek pri reševanju ekonomskih težav, ki smo jih na koncu uspešno rešili sami.
  • Uradni obisk pri avstrijskem kanclerju Wernerju Faymannu (10. junij2013)
    Na začetku mandata sem v okviru obiska sosednjih držav obiskala tudi Avstrijo. Srečala sem s predsednico parlamenta Barbaro Prammer in avstrijskim kanclerjem Wernerjem Faymannom, s katerim sva govorila predvsem o aktualnih dvostranskih in mednarodnih temah ter o reševanju finančne in gospodarske krize.
  • Srečanje s predsednikom vlade Republike Italije Enricom Letto in  s predsednikom države Giorgiom Napolitanom (12. in 13. junij 2013)
    Ob začetku mandata sem se v Rimu srečala z gostiteljem, predsednikom Sveta ministrov Italijanske republike Enricom Letto. Prvič v zgodovini sva predsednika vlad obeh držav skupaj sprejela predstavnike slovenske in italijanske manjšine. Srečala sem se tudi s predsednikom Italijanske republike Giorgiom Napolitanom.

Alenka Bratušek in Enrico Letta

  • Sprejem pri papežu Frančišku v Vatikanu (12. in 13. junij 2013)
    V okviru obiska pri Svetem sedežu sem se srečala z državnim tajnikom kardinalom Tarcisiom Bertonejem, v avdienco pa me je sprejel tudi novi papež Frančišek.
  • Seje vlade na terenu (Ptuj: 21. junij 2013, Kranj: 28. marec 2014,)
    Vlada se je ob sprejemanju pomembnih ukrepov za posamezno regijo sestala tudi na terenu. V okviru obiska smo se po navadi srečali tudi z vodilnimi gospodarstveniki in župani iz regije in si ogledali pomembnejše projekte.
  • Srečanje s predsednikom Vlade Republike Hrvaške Zoranom Milanovićem (22. junij 2013)
    V Opatiji sem se ob začetku poletja srečala s predsednikom hrvaške vlade. Hrvaški sem ob tej priložnosti ponovno čestitala za vstop v EU s 1. julijem 2013.
  • Delovni obisk pri kanclerki dr. Angeli Merkel (12. julij 2013)
    Julija me je na delovnem kosilu sprejela kanclerka Zvezne republike Nemčije dr. Angela Merkel. Med pogovorom je nemška kanclerka med drugim dejala, da je pot, po kateri stopa Slovenija, prava. Za darilo ob obisku sem ji podarila nogometni dres z njenim priimkom.
  • Obisk predsednika Francoske republike Françoisa  Hollanda v Sloveniji (25. julij 2013)
    Poleti je Slovenijo obiskal predsednik Francoske republike François  Holland. Po pogovorih, kjer smo pozornost namenili predvsem krepitvi gospodarskih odnosov med državama, sva se sprehodila skozi staro mestno jedro prestolnice.
  • Praznovanje 100. rojstnega dne Borisa Pahorja v Trstu (29. avgust 2013)
    Ob 100. rojstnem dnevu Borisa Pahorja sem se v Trstu udeležila praznovanja njegove častitljive obletnice. Kot slavnostna govornica sem poudarila,  da je slavljenec doživel eno najbolj burnih stoletij v zgodovini človeštva, a je ne glede na vse vzpone in padce nacionalnih in večnacionalnih držav, rojstva in smrti idej, režimov, prijateljev in sovražnikov uspel ohraniti držo, ki nam lahko vsem služi kot zgled pri iskanju načinov spopadanja s svojim lastnim vsakdanjikom in moralnimi dilemami.

Bratušek in Pahor

  • Blejski strateški forum – BSF (2. september 2013)
    Kot slavnostna govornica sem nastopila na odprtju Blejskega strateškega foruma. Poudarila sem, da je eden od naukov gospodarske krize, da ni lahkih rešitev ali hitrih zdravil za težave, so le dolgoročni procesi in dolgoročne vizije. Ob robu Blejskega strateškega foruma sem se srečala z državno ministrico na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Indije Preneet Kaur ter z zveznim predsednikom Republike Avstrije dr. Heinzem Fischerjem.
  • Gostili smo Evropsko prvenstvo v košarki Evrobasket (4. do 22. september 2013)
    Gostili smo evropsko prvenstvo v košarki Evrobasket, na katerem so do zlate medalje prišli francoski košarkarji.
  • Trilateralno srečanje predsednikov vlad Hrvaške, Slovenije in Italije v Benetkah (12. september 2013)
    V Benetkah sem se udeležila tristranskega srečanja predsednikov vlad Republike Slovenije, Italijanske republike in Republike Hrvaške. Na njem smo namenili pozornost predvsem infrastrukturi in energetiki ter se na mojo pobudo dogovorili za ustanovitev delovne skupine za infrastrukturne projekte v severnem Jadranu.
  • Uradni obisk v Republiki Srbiji pri predsedniku vlade Ivici Dačiću, srečanje vlad obeh držav in gospodarsko srečanje slovenskih in srbskih podjetij (1. in 2. oktober 2015)
    V okviru dvodnevnega obiska v Republiki Srbiji sem se srečala s predsednikom vlade Republike Srbije Ivico Dačićem, nato pa sva skupaj vodila sejo vlad obeh držav. Srečala sem se tudi s predsednikom Republike Srbije Tomislavom Nikolićem, predsednikom Narodne skupščine Republike Srbije dr. Nebojšo Stefanovićem in s prvim podpredsednikom Vlade Republike Srbije Aleksandrom Vučićem ter obiskala podjetje Gorenje – TIKI d.o.o.
  • Konferenca o zaposlovanju mladih v Parizu, kjer smo zagotovili dodatna EU sredstva za projekt »Jamstvo za mlade« (12. november 2013)
    V Parizu sem se skupaj z ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak udeležila Konference o zaposlovanju mladih v Evropi. Konferenca je bila pripravljena zato, da bi se dodatno spodbudilo zaposlovanje mladih, zlasti z evropskimi in nacionalnimi ukrepi na področju izobraževanja, usposabljanja, trga dela in finančnih instrumentov za zagon malih in srednje velikih podjetij. Zagotovili smo tudi dodatna evropska sredstva za projekt »Jamstvo za mlade«.
  • Srečanje predsednikov vlad Kitajske ter Srednje in Vzhodne Evrope v Romuniji (26. november 2013)
    V romunski prestolnici sem se udeležila srečanja predsednikov vlad Kitajske ter Srednje in Vzhodne Evrope. V okviru zasedanja sem se srečala s predsednikom Vlade Republike Bolgarije, predsednikom Vlade Madžarske in predsednikom Vlade Romunije, nato pa sem se sestala tudi s predsednikom Vlade Ljudske republike Kitajske Li Keqiangom.
  • Vrh Vzhodnega partnerstva v Vilni (29. november 2013)
    Udeležila sem se vrha Vzhodnega partnerstva v Vilni, ki so ga gostili litovska predsednica Dalia Grybauskaite, predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Ob robu srečanja sem se sestala tudi s predsednikom Gruzije Giorgijem Margvelašvilijem.
  • Uradni obisk pri predsedniku Francoske republike Françoisu Hollandu  (4. december 2013)
    Obisk v Parizu sem začela z uradnim sprejemom z vojaškimi častmi pred palačo Hôtel des Invalides, nato pa sem se na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Francoski republiki srečala s predstavniki slovenske skupnosti v Parizu. V okviru obiska me je sprejel predsednik Francoske republike François Hollande, med pogovori pa sva pozornost med drugim namenila tudi stanju finančnega sektorja v Sloveniji, privatizaciji ter krepitvi gospodarskega sodelovanja med državama.
  • Investicijske konference po Evropi: Milano (9. december 2013), Moskva (10. december 2013), Oslo (9. april 2014) in Düsseldorf (28. november 2013)
    Po Evropi sem imela investicijske konference, s katerimi sem predstavila možnosti za investicije v slovenska podjetja. Konference sem imela v Milanu, Moskvi, Oslu, Parizu in Düsseldorfu, kar je znatno prispevalo k gospodarskemu sodelovanju med Slovenijo in pomembnejšimi evropskimi državami.
  • Delovni obisk pri predsedniku Vlade Ruske federacije Dmitriju Medvedjevu (10. december 2013)
    V Moskvi sem se srečala s predsednikom Vlade Ruske federacije Dmitrijem Medvedjevom in se udeležila investicijske konference, v okviru katerih je slovenska vlada tujim podjetjem predstavlja investicijsko okolje v Republiki Sloveniji in posamezne investicijske priložnosti v skladu z vladnim privatizacijskim programom.