Kako smo se izognili “trojki”

Okt 2, 2017

Na dnu naše spletne strani www.alenkabratusek.si ste gotovo že opazili tole izjavo Alenke Bratušek: »Danes se ne pogovarjamo več o tem, ali smo svoje probleme sposobni rešiti sami ali pa nam bo moral rešitve kdo pokazati oziroma nam jih celo vsiliti.«

Nanaša se na obdobje, ko je vse kazalo na to, da bo tudi v Sloveniji t. i. trojka uvedla grški scenarij – znižala pokojnine, oklestila javno zdravstvo, zmanjšala število osnovnih šol in podobno, kar pa se nato zaradi ukrepov vlade Alenke Bratušek na srečo ni zgodilo.

Ključno, da »trojke« v Slovenijo ni bilo, je bilo to, da je takratna vlada dokazala, da se Slovenija zadolži sama – da torej denarja Mednarodnega denarnega sklada, Evropske centralne banke in Evropske komisije ne potrebuje.

Takratni minister za finance dr. Uroš Čufer je na današnjem zaslišanju pred preiskovalno komisijo Državnega zbora, ki proučuje zlorabe v bančnem sistemu, povedal tudi, kaj je bilo ključno za to, da smo se pogubnim ukrepom »trojke« vendarle uspeli izogniti:

»To, da smo se uspeli februarja 2014 zadolžiti pri skladu Pimco, je bil eden ključnih dogodkov, ki je rešil državo. Bistveno je namreč bilo, da smo sami našli pot do sredstev in sami rešili podkapitalizirane banke.«

Čufer je ob tem dejal še, da je bil denar za sanacijo bank porabljen zelo dobro, saj da so se vložena sredstva že povrnila ali pa se še bodo. Gospodarska rast, ki smo ji priča, je posledica takratnih ukrepov.

Sanacija bančnega sistema sicer v javnosti velja za enega glavnih »grehov« vlade Alenke Bratušek. Tedanja premierka pa vztraja, da je bila zadolžitev nujna za to, da smo lahko pri nas ohranili življenjskih standard državljanov:

»Zahteve “Denar ljudem, ne pa bankam” je naša vlada zagotovo slišala in uslišala. Ko je bil denar dan bankam, je bil tem dan zato, da niso propadle in da so še naprej lahko podpirale slovenska podjetja. Zaposleni v teh podjetjih so zato lahko še naprej delali v teh podjetjih in za to prejemali plačilo. Če bi banke pustili propasti, bi s tem ogrozili tudi delovna mesta večine prebivalcev Slovenije in s tem tudi njihovo socialno varnost. Ko smo reševali banke, smo torej reševali ljudi. Denar je res bil dan bankam, a le zato, da bi ga na koncu prejeli ljudje!«

Uroš Čufer je na zaslišanju povedal še, da bi vlada Mira Cerarja lahko dobila drugega kupca za Novo KBM namesto sklada Apollo in banke lahko tudi ne bi prodala za tako majhno vsoto, kot jo je – zanjo je iztržila 200 milijonov evrov, medtem ko je bila dokapitalizacija banke vredna 870 milijonov evrov. Na to, da prodaja banke investicijskemu skladu ni smiselna, je že med prodajo v državnem zboru opozarjala tudi Alenka Bratušek.

Iz stranke, ki jo vodi poslanka, pa smo opozarjali tudi, da samo zamik prodaje banke NLB ne bo rešil ničesar. Čufer je o tem dejal: »Če veš, kaj hočeš, če je predlog ekonomsko upravičen, se lahko izpogajaš za nove stvari. Če pa za zamik ali končanje prodaje navedeš politične razloge, bo do teh Evropska komisija vedno zadržana.« In tako ponovno pokazal na vlado Mira Cerarja, ki v nasprotju z vlado Alenke Bratušek očitno res ne ve, kaj hoče.

Naroči se na e-novice.

Prosimo, vpišite vaš elektronski naslov in kliknite "Naroči"

Uspešno ste se prijavili. Hvala