Ob dnevu reformacije: Bodimo kot Luter

Okt 31, 2017

Bodimo kot Luter, bodimo kot Trubar – naredimo, kar je treba!

Tudi vas morda bega, zakaj se današnji praznik imenuje Dan reformacije? Ali vendar ne praznujemo predvsem objave prve knjige v slovenskem jeziku? Zakaj torej praznika ne imenujemo Dan rojstva slovenskega knjižnega jezika? Ali pa Dan Primoža Trubarja, po avtorju, ki je prvo knjigo v slovenskem jeziku napisal?

Razlog za uveljavljeno ime praznika je preprosto razložiti: protestantski duhovnik Trubar je v slovenščini pisal pod vplivom ideje, da je treba verske nauke približati navadnim ljudem. Ta ideja se je v naše kraje in drugam po Evropi razširila iz Nemčije, njen utemeljitelj je bil nemški duhovnik Martin Luter. 31. oktobra 1517 je javno zahteval, naj se verski nauki ne berejo več v latinščini, saj tega jezika navadni ljudje ne razumejo. Raje naj vsaka jezikovna skupnost dobi prevod teh besedil. 33 let kasneje je Trubar izdal Katekizem.

Lutrova ideja je bila revolucionarna, spreminjala je dotedanje družbene vzorce, preurejala je cerkev in družbo, jo reformirala. Širjenje njegove ideje, gibanje, ki ga je sprožil, zato imenujemo reformacija. Dan reformacije pa pri nas z državnim praznikom obeležujemo zato, ker smo v tem obdobju dobili prvo knjigo v slovenščini.

Današnji praznik mi veliko pomeni. Vsako leto se ob njem predvsem zamislim nad besedo reformacija. Zavem se, kako močno lahko ena sama ideja spremeni naše razumevanje sveta in naša življenja. A interpretacija pomena tega praznika ni vsako leto ista. Odvisna je od preostalega dogajanja v Sloveniji in po svetu.

Letos tako ne morem mimo predsedniških volitev, na katerih je bila udeležba izjemno nizka. Prepričana sem, da je bil glavni razlog za tak osip volivcev predvsem to, da politiki neprestano nekaj obljubljajo, da bi bili izvoljeni, potem pa obljubljenega ne uresničijo. Državljani, volivci smo zato razočarani. Za udeležbo na volitvah preprosto ne vidimo več razloga.

V tem zapisu bi vam rada sporočila, da vsi politiki niso isti. Nekateri med njimi smo po drži podobni Martinu Lutru. Kaj hočem reči s tem: Lutru ni šlo v nos le to, da je bilo Sveto pismo pač v latinščini. Najbolj je napadel cerkveno prodajanje odpustkov. To je bila zanj izkoriščevalska praksa, nevredna rimskokatoliške cerkve. Podobna zloraba se dogaja v politiki – »prodajanje« neuresničljivih predvolilnih obljub je točno takšno izkoriščanje zaupanja.

In v tem smislu sem sama in smo v stranki, ki jo vodim, luteranski: od mene in od predstavnikov Stranke Alenke Bratušek nikdar ne boste slišali, da bomo pokojnine zvišali na 1.000 evrov, če to ne bo mogoče. Nikdar ne bomo vaše podpore kupovali s trditvami, da so etične in moralne odločitve že dovolj za zagotovitev blaginje vsem. Nikoli ne bomo govorili, da bomo ljudem razdelili veliko, če za deliti dejansko nimamo nič. Če strnem: čeprav bi nas to drago stalo, nikdar ne bomo prodajali lažnega upanja.

Zato zelo rada praznujem dan reformacije in rada to praznično vzdušje delim z vami, moji dragi podporniki. Vesela sem, da lahko skupaj naredimo, kar je treba, in naš svet reformiramo na bolje. Tako kot pred 500 leti Luter in Trubar.

Alenka Bratušek

Naroči se na e-novice.

Prosimo, vpišite vaš elektronski naslov in kliknite "Naroči"

Uspešno ste se prijavili. Hvala