UTD – cepivo za izzive sodobne družbe

Jun 15, 2017

Je univerzalni temeljni dohodek (UTD) lahko rešitev za izzive, s katerimi se v sodobni družbi soočamo? O tem so na pobudo Zavezništva razpravljali na najvišji politični ravni – v državnem zboru. Strokovnjaki pravijo, da bi v Sloveniji lahko uvedli UTD, saj imamo visoko delovno etiko, ekonomsko in kulturno enakost. UTD bi lahko bil neke vrste “preventivno cepivo” za prekarizacijo trga dela.

»Ljudje s sistemom, v katerem živimo, niso zadovoljni, čeprav živimo v socialni državi,« je posvet začela poslanka Alenka Bratušek. »Zato je treba resno razpravljati o tem, ali je tisto, kar ljudem lahko zagotovi boljšo in varnejšo prihodnost, uvedba univerzalnega temeljnega dohodka.«

Univerzalni temeljni dohodek je dohodek, ki ga vsak posameznik vsak mesec prejme ne glede na njegov status; ne glede na to, ali že dela ali pa je brezposeln, ali ima premoženje ali ga nima in podobno.

»UTD ni socialna pomoč,« je še dejala poslanka. »Ključno je, da je z UTD-jem povezana svoboda ljudi. Svobodni ljudje so srečni in zdravi ljudje, in to je največ, kar si vsaka družba lahko želi.«

A treba je najprej preveriti, ali je uvedba dejansko izvedljiva in kaj vse lahko uvedba UTD-ja pomeni. In zato razprava na seji odbora za delo, na katero so bili povabljeni tudi strokovnjaki, ki so idejo UTD-ja razširili tudi v Sloveniji.

Slovenija ugoden teren za UTD
Profesor z ljubljanske Filozofske fakultete dr. Igor Pribac je poudaril, da je bil koncept UTD-ja v Sloveniji dobro sprejet in da lahko sklepamo, da ima med prebivalci veliko podporo. Poudaril je, da bi uvedba UTD-ja spremenila načelo klasične socialne države, po kateri se ravnamo danes: »Danes najprej dopustimo, da se krivica zgodi, potem pa to pravico popravljamo, če nekdo dokaže, da je upravičen do te poprave. Z UTD-jem posameznik prejema dohodek, ne glede na to, ali je doživel krivico, ki jo je treba popraviti. To pomeni, da bi nekdo, ki bi ostal brezposeln, z UTD-jem lažje prebrodil to obdobje, ne bi mu bilo treba dokazovati, da je upravičen do socialne podpore. UTD tako ustvarja varstveno mrežo za to, da lahko posameznik avtonomno živi in zasleduje svoje izbire.«

Dodal je, da je »Slovenija prostor, v katerem je delovna etika močno zakoreninjena. Zato obstaja predpogoj, da bi prebivalci tudi po prejemanju UTD-ja še vedno delali. Res pa je, da ne bi sprejemali duhamornih, repetitivnih del, ampak bi izkazali svojo neizkoriščeno kreativnost.« Dobro podlago za to, da bi bil UTD uspešno uveden, pa predstavlja po mnenju profesorja tudi velika enakost v prejemkih in kulturna homogenost Slovenije.

UTD je kot cepljenje
Na seji je sodelovala tudi dr. Valerija Korošec iz Sekcije za uvedbo UTD-ja, ki je leta 2010 pripravila doslej edino študijo uvedbe tega dohodka v Sloveniji. Dejala je, da je 14 odstotkov ljudi, ki so v Sloveniji revni, dokazuje, da naš sistem socialne pomoči ne deluje. Sistem ima luknje, skozi katere ljudje padejo, in trpijo, je opozorila. Sistem je zato treba popraviti.

»Seveda lahko za vsak primer posebej ukrepamo, kot to počnemo zdaj. Lahko pa se kot v zdravstvu odločimo za to, da ljudi vnaprej pripravimo na bolezen, na težke čase. V zdravstvu je takšna zaščita cepljenje. Tako bi UTD lahko bil cepivo, s katerim bi ljudi obvarovali pred trpljenjem zaradi revščine.«

Ko to storimo, pa bi družba postala še bolj konkurenčna, zaradi česar uvedbo UTD-ja podpirajo tudi nekateri ekonomisti: »Naša družba je napredna, ker je uvedla univerzalno šolstvo in univerzalno zdravstvo. Samo izobražen in zdrav človek lahko konkurira na trgu … A še bolj konkurenčni bi bili, če bi si posamezniki upali začeti nove zadeve, uresničiti nove ideje, ne da bi jih bilo strah, da bi zaradi zasledovanja teh idej njihovi otroci stradali. UTD predstavlja tako varovalko.«

Vprašanje seveda je, kako visok bi moral biti tak dohodek, da bi ponujal varnost in da hkrati ne bi posameznikov spodbujal k neaktivnosti. »UTD lahko pomeni tektonske in radikalne spremembe družbe, socialnih sistemov, vsega našega življenja. Prav zato kot zagovornica UTD-ja že ves čas zagovarjam samo najnižji možni UTD, ki še ima kakšno pozitivno vrednost.«

UTD je zdravilo za duševne motnje
Razprava v državnem zboru je potekala predvsem zaradi izzivov, s katerimi se v družbi že soočamo. »Trendi nezaposlenosti rastejo vsako leto,« je opozoril Sebastjan Pikl, direktor Inštituta Novum, ki se že nekaj let ukvarja s promocijo univerzalnega temeljnega dohodka. »Drugačen svet bo pomenila tudi vse naprednejša tehnologija.«

Rešitev za obdobje, v katerem se spreminjata tako koncept dela kot koncept denarja, je zato lahko tudi uvedba UTD-ja, je pojasnil: »Temeljni dohodek prekinja vez med potrebo po sprejemu dela in denarjem. Pri nas veljajo reki: Brez dela ni jela; Kdor ne dela, naj ne je; Ni zastonj kosila … A zakaj človek, ki ne dela, ne bi smel jesti? Milijoni ljudi ne delajo, a jesti vendarle morajo.«

Dodal je, da iz pilotnih projektov, ki so bili izvedeni v ZDA, na Finskem in še kje, izvajalci projekta vedno ugotovijo podobno: »Prejemnikom UTD-ja so se izboljšale bivanjske razmere, izboljšala se je prehrana, zdravje in zdravstveno varstvo, otroci so raje obiskovali šolo, ljudje so začeli več delati in ne manj,« je navedel. »In zadnje, varnost, ki jo UTD zagotavlja, vpliva tudi na duševno zdravje ljudi. Na različnih koncih sveta prihaja do podobnih ugotovitev, ki so vse v korist uvedbe UTD-ja.«

Najpomembnejša korist uvedbe UTD-ja pa je po mnenju Pikla predvsem svoboda, ki jo tak dohodek zagotavlja posamezniku, ko lahko »vsak počne, kar želi in ima ustrezne dohodke za to, da to počne. UTD nudi blazino ob neuspehu.«

Vlada bo pripravila analizo, so odločili poslanci
V Zavezništvu smo kot sklep razprave na odboru za delo predlagali, naj vlada še do konca letošnjega leta pripravi temeljito analizo možnosti in posledic uvedbe UTD-ja. Poslanci in predstavniki ministrstev so se v razpravi v veliki večini strinjali, da je UTD dober ukrep, ki bi lahko bolje od sedanjega sistema odgovarjal na izzive sodobnega časa, zato je sklep dobil soglasno potrditev.

»Takega konsenza še nisem imel priložnosti slišati,« je ob koncu razprave dejal dr. Pribac. »Razprava se mi zdi dobro sporočilo za tiste skupine, ki se jih ta ideja najbolj tiče – predvsem mislim na mlade prekarce, ki na trg dela šele vstopajo in gledajo z zelo temačnim pogledom na možnost, da bi uresničili dolgoročnejše projekte, kot je družina. Doslej so izgubljali stik s politiko, redko odhajajo na volišča, in mislim, da ste s tem sklepom dali mladim upanje, ki ga doslej niso imeli.« Na potezi je zdaj vlada.

Naroči se na e-novice.

Prosimo, vpišite vaš elektronski naslov in kliknite "Naroči"

Uspešno ste se prijavili. Hvala