Prvi v Sloveniji

Avg 30, 2017

Ovir je bilo veliko. In lahko bi se tako zapletlo kot v Mariboru, Novi Gorici, Ajdovščini in drugod, kjer so župani hoteli prebivalcem dati več besede pri porabi občinskega denarja, pa jim to nato ni uspelo. V občini Komen so z inovativnim pristopom in zagnanostjo zmogli. Zadovoljstvo občanov, ki so ga s participatornim proračunom* dosegli, pa je dokaz, da se je trud zagotovo izplačal. Kako je občini z le devetim zaposlenimi sploh uspelo, kar drugim večjim ni?

Občino Komen sestavlja kar 35 vasi, ki tvorijo 20 vaških skupnosti. Vsaka skupnost ima svoje potrebe in želje, a vsi prebivalci tudi eno skupno – živeti hočejo v urejenem okolju.

»Industrije je na Krasu izjemno malo, zato je turizem izjemno pomembna panoga,« pravi Dušan Rebula, predsednik vaške skupnosti Brestovica. »Ko se pri nas ustavljajo obiskovalci z vsega sveta, pa tudi domači, ki se pripeljejo na kolesih, je prav, da jih sprejmemo v “pometeni hiši”.« Urejenost bivalnega okolja je seveda pomembna tudi za dobro počutje samih Kraševcev, tistih, ki na rdeči zemlji niso samo na obisku.

Foto: Tako je pred pričetkom obnove izgledalo vaško središče v Brestovici pri Komnu. Kjer je nekoč stala bencinska črpalka, bo kmalu prostor za različne prireditve. Vir: Google Earth

Urejanje okolice seveda stane, vaške skupnosti pa niti za razmeroma majhne infrastrukturne projekte doslej niso imele dovolj denarja. Za vsakega prebivalca vasi je sicer od občine Komen vsaka prejemala določen znesek, ki ga je lahko porabila po lastni presoji (glavarino), a je bilo teh sredstev vedno premalo, da bi vaščani lahko znatno uredili vasi.

Z uvedbo participatornega proračuna, ki si ga je zamislil župan občine Komen in član izvršnega odbora stranke Zavezništvo Marko Bandelli, se je to spremenilo. »Prej smo imeli denar za manjše posege, zdaj pa smo končno lahko prenovili vaško jedro,« pravi Rebula. In enako tudi druge vasi: zgradile so nujno potrebna parkirišča, uredile igrišča, ekološke otoke in podobno. Prebivalci občine so zdaj veliko bolj zadovoljni, pravi Bandelli. Ne samo, da so predlagali, kaj si želijo, želje so se jim tudi uresničile.

Foto: In takole Brestovica postopoma dobiva podobo, kot so si jo želeli vaščani. Ko smo si z županom Bandellijem ogledovali napredek, so delavci ravno zaključili z asfaltiranjem dela, kjer bo po novem avtobusno postajališče. Med drugim bodo postavili še kamnite tribune in tako iz zapuščenega območja ustvarili prijeten kraj za druženje.

Iz Maribora do Komna kar štiri leta

Da je bil v občini Komen izveden participatorni proračun, so se najprej morali zgoditi protesti. Pa ne v Komnu, ampak na povsem drugem koncu Slovenije – v Mariboru.

Ena izmed zahtev vstajnikov je bila takrat uveljavitev večje stopnje demokracije, eden izmed odmevnejših predlogov, kako to doseči, pa uvedba participatornega proračuna. Protestniki so zahtevali, naj o porabi deleža proračuna občin s predlogi in glasovanjem o teh predlogih neposredno odločajo občani.

Ideja takšnega razdeljevanja občinskih sredstev je od Maribora do Komna potovala kar štiri leta. Župan Bandelli pravi, da je zanjo slišal od mariborskega kolega v stranki Zavezništvo Slavka Štermana in še ene navdušenke nad participatornim proračunom, svetnice Zavezništva v občini Piran Tatjane Voj. V proračunu občine Komen je nato za leti 2017 in 2018 za ta namen rezerviral 120.000 evrov. Treba je bilo le še predlagati in izbrati projekte, kar se je zgodilo že jeseni 2016, prvih 11 projektov pa bo izvedenih tja do novembra letos.

Foto: Tako je pred pričetkom obnove izgledalo “parkirišče” ob cerkvici Sv. Križa v Ivanjem gradu. Vaščani so pogrešali pravo in večje parkirišče predvsem zato, da imajo zdaj kolesarji kje pustiti avtomobile, s katerimi se pripeljejo v idilo Krasa. Doslej so svoje jeklene konjičke pustili, kjer je bil pač prostor. Na kolesu pa se niso mogli povsem sprostiti, saj jih je skrbelo, ali jih bo ob povratku na avtomobilu pričakala globa. Vir: Google Earth

Iz glavarin, ki jih vaškim skupnostim prispeva občina Komen, se zdaj krijejo tiste najbolj osnovne dejavnosti vasi, kot so čiščenje površin, košnja travnikov in urejanje grobov pred pomembnejšimi prazniki. Denar iz participatornega proračuna pa gre za infrastrukturne projekte, ki terjajo več sredstev.

»Pariticipatorni proračun se je izkazal za izjemen instrument neposredne demokracije. Vedno smo poslušali občane, kaj si želijo, sedaj pa o teh željah lahko glasujemo in jih spravimo v življenje. Na občini smo bili vsi prav navdušeni nad sodelovanjem krajanov,« dodaja župan, ki bo participatorni proračun obdržal tudi še v letu 2019, če bo takrat še vodil občino.

Foto: In takole je parkirišče ob cerkvici Sv. Križa videti danes, potem ko so prebivalci Ivanjega grada soobčane uspeli prepričati, da si njihov projekt zasluži sredstva iz participatornega proračuna občine Komen.

Kako izbrati projekte, ne da bi bil kdo užaljen

Občani so bili najprej skeptični, pravita Rebula Bandelli. Vendarle je bila uvedba participatornega proračuna, prek katerega občani sami predlagajo, za kaj naj občina nameni denar, in o predlogih tudi glasujejo, nov način razporejanja občinskih sredstev.

Predvsem predstavniki manjših vasi so se bali, da za njihove projekte denarja pač ne bo. Ko namreč o tem, kateri od prijavljenih projektov bodo izvedeni, odločajo vsi občani, se prav lahko zgodi, da prejmejo večje število glasov predlogi vasi z več prebivalci, projekti manjših vasi pa izpadejo iz igre.

Občinska uprava je bila tako soočena s pomembno prepreko, ki bi na participatorni proračun lahko metala slabo luč. Namesto da bi to bil ukrep za povišanje stopnje demokratičnosti, bi to lahko postal ukrep, s katerim bi večje vasi nadvladale manjše.

A na občini so se znašli: »To težavo smo presegli tako, da smo vsakemu občanu dali pet glasov. Enega je lahko (ne nujno) porabil za glasovanje o projektu v svoji vasi, preostale štiri glasove podpore pa je moral nujno porazdeliti med projekte, ki so jih predlagale druge vasi,« pojasnjuje župan iz stranke Zavezništvo.

Foto: Tako sta pred obnovo izgledali “parkirišče” ob pokopališču in dvorišče ob nekdanji šoli v vasici Sveto pri Komnu. Prebivalci te vasi so participatorni proračun vzeli zelo zares. Organizirali so se in po drugih vaseh prepričevali soobčane, naj na volitvah o projektih čim več glasov namenijo njihovim. Čeprav je vas majhna, so si tako zagotovili izvedbo dveh projektov v okviru participatornega proračuna. Vir: Google Earth

Ob dnevu glasovanja o projektih so v občini odprli šest volišč, glasovalno pravico pa je imel vsak prebivalec občine, star vsaj 15 let. »Volitev« se je nato udeležila več kot petina upravičencev in izkazalo se je, da je bil način izvedbe pravilen in celo pravičen: izbrani so bili projekti iz vseh koncev občine, tako v majhnih kot v velikih vaseh.

No, vsi občani se sicer ne strinjajo, da je uvedeni način glasovanja zares dal tudi pravične rezultate. Kot so nas opozorili nekateri, so namreč tudi vaške skupnosti, ki se niso prav nič angažirale za to, da bi bil njihov predlog izbran za izvedbo, vseeno dobile potrjen projekt. Vaške skupnosti, ki so po vsej občini »lobirale« in aktivno iskale podpornike, pa so prav tako dobile potrjen samo en projekt ali dva. Po eni strani je torej participatorni proračun resda aktiviral občane, po drugi strani pa je nagradil tudi tiste, ki so bili bolj pasivni.

Ob teh opazkah bi lahko rekli, da se bo seveda vedno in povsod našel kdo, ki ne bo povsem zadovoljen – in kako to ne bi veljajo v primeru izvedbe participatornega proračuna. A to je pač nizka cena, ki jo je treba plačati za to, da je bil ta ukrep izveden, pri čemer so koristi vendarle razkropljene po vsej občini. V nekaterih večjih slovenskih občinah je poskus izvedbe participatornega proračuna preprosto spodletel že pred soočenjem s kakšno večjo oviro.

Bandelli in kolegi z občinske uprave so zato kljub pomislekom nekaterih občanov izjemno ponosni: »Debate o tem, kaj bi bilo treba narediti, smo uspeli spraviti izza gostilniških pultov. Že to se nam zdi izjemen uspeh,« poudarja. Delo pa so dobili tudi lokalni obrtniki in podjetniki, ki jim je občina zaupala izvedbo projektov.

Foto: Parkirišče pri pokopališču je zdaj urejeno, na obrobje vasi pa je bil premeščen tudi ekološki otok. Dokončno ureditev – asfaltiranje in namestitev igral – še čaka povsem novo igrišče, ki bo nadomestilo v nekakšno malo deponijo spremenjeno dvorišče pri zapuščeni nekdanji šoli v Svetem.

Kar enim ni uspelo v več letih, je Komnu v dveh mesecih

Potem ko je župan Bandelli po vaških skupnostih občine Komen najprej predstavil, kaj sploh pomeni participatorni proračun in kako se bo v občini izvedel, so se občani izjemno aktivirali. Na občino so poslali kar 170 predlogov projektov, ki naj bi se financirali iz participatornega proračuna. Pri predlaganju so morali paziti le na to, da je bila ocenjena vrednost posameznega prijavljenega projekta višja od 2.000 in nižja od 6.000 evrov.

So torej morali predvideti tudi strošek njihovih predlogov? So morali za to najeti izkušene projektne vodje in gradbenike, da so lahko sploh prijavili projekt? »Ne,« odgovarja Bandelli, »samo povedali so, kaj bi želeli, da se financira, in poslati predlog nam. Na občini pa smo sestavili strokovno komisijo, ki je projekte pregledala, vsakega finančno ovrednotila in tako iz predlogov izbrala tiste, ki so še bili izvedljivi v dogovorjenem finančnem okvirju.« Strokovna komisija je občanom v glasovanje nato dala 68 predlogov.


Foto: Župan občine Komen Marko Bandelli (stranka Zavezništvo) ponosno in z entuziazmom razlaga, kako so se projekti, izvedeni v okviru participatornega proračuna, lepo porazdelili po vsej občini.

Izbor so opravili ekspresno in učinkovito, kar so opazili tudi v mariborski civilni iniciativi Mestni zbor – iniciativi, ki je bdela nad (zaenkrat) propadlim poskusom izvedbe participatornega proračuna v štajerski prestolnici.

Predstavnik iniciative Matic Primc je za časopis Večer ocenil, da so očitno na občini Komen k projektu zares pristopili s srcem: »V dveh mesecih so izvedli projekt na ravni cele občine. Na mestni občini Maribor, ki ima okoli 250 zaposlenih, pa so bile strokovne službe tako nepripravljene, da so v treh tednih uspele ovrednotiti en projekt od 78 predlaganih v pilotnem projektu participatornega proračuna v mestni četrti Radvanje.«

Projekt seveda ni bil »mačji kašelj«. V izvedbo je bilo aktivno vključenih kar 30 oseb, brez katerih Komen zagotovo ne bi postala prva občina z uspešno izvedenim participatornim proračunom. Dobra plat glasovanja o projektih pa je tudi ta, da zdaj na občini vedo, kaj si prebivalci želijo. Poleg 11 projektov, ki jih bodo letos financirali iz sredstev, namenjenih za participatorni proračun, bodo sredstva našli tudi za nekatere projekte, za katere je bilo ocenjeno, da bi stali več kot 6.000 evrov, a jih je treba nujno izvesti.

Pa bi bila uvedba participatornega proračuna možna tudi na ravni države, vprašamo župana Bandellija, ki ima zdaj v Sloveniji največ izkušenj s tem mehanizmom neposredne demokracije? »Težko,« pravi. »Velik napredek za demokracijo bi bil že, če bi uzakonili, da morajo vse slovenske občine od 1,5 do 4 odstotke proračuna nameniti za participatorni proračun. Tako bi zagotovo aktivirali vsaj del tistih, ki so zdaj za politiko nezainteresirani in ki menijo, da se ne da nič spremeniti.« Pri občinah z večjimi proračuni od občine Komen – ta razpolaga s približno štirimi milijoni evrov letno – bi s participatornim proračunom lahko izvedli tudi večje projekte. In s tem ne samo navdušili krajane, temveč dali tudi delo lokalnim podjetnikom.

*Kaj je participatorni proračun občine
»Participare« v latinščini pomeni »sodelovati«, tudi »biti udeležen pri nečem«. Pri določanju porabe proračunskih sredstev občine ima običajno glavno besedo župan ali županja. A se župani lahko odločijo tudi, da bodo razdeljevanje proračunskega denarja naredili bolj demokratično. Tako se je uveljavil sistem, ki omogoča, da občani neposredno odločajo o porabi določenega dela občinskega proračuna.
Temu sistemu pravimo participatorni proračun, saj pri odločanju o tem, kaj bo financirano, sodelujejo in so udeleženi občani. Ta praksa je ponekod v svetu že uveljavljena in oblasti za to običajno namenjajo okrog 1,5 odstotka proračuna občine ali mesta. V občini Komen so za participatorni proračun namenili kar tri odstotke celotnega proračuna občine. V letu 2017 in 2018 bo za projekte, ki so jih predlagali in izglasovali občani, tako skupno namenjenih približno 120 tisoč evrov. Veliko idej občanov je že bilo izvedenih, nekaj jih še dokončujejo. So prva in edina občina v Sloveniji, ki ji je participatorni proračun izvesti v praksi. V stranki Zavezništvo, ki jo vodi Alenka Bratušek, menimo, da bi participatorni proračun morale uvesti vse občine. Zakaj? Odgovori v spodnjem kratkem videoposnetku.

Sledite nam na Facebooku in Twitterju in ne zamudite drugih dobrih zgodb, ki jih pišemo v stranki Zavezništvo.

Naroči se na e-novice.

Prosimo, vpišite vaš elektronski naslov in kliknite "Naroči"

Uspešno ste se prijavili. Hvala