O MENI

Rodila sem se v Celju, 31. marca 1970. Oba starša sta Celjana: mati Zdenka je diplomirana ekonomistka in je bila dolga leta učiteljica na celjski Srednji trgovsko-komercialni šoli, oče Milan pa diplomiran pravnik, sodnik v Žalcu in nekaj časa tudi v Celju. Ko sem bila stara šest let, sem dobila sestro Vesno, ki je šla po očetovih stopinjah in diplomirala na Pravni fakulteti.

V mojem življenju ima od nekdaj posebno mesto glasba. V nižji glasbeni šoli sem se učila igrati klavir, celotno osnovno in srednjo šolo pa sem pela v pevskem zboru. Vesela sem, da sem ljubezen do glasbe prenesla tudi na hčerko Nušo, ki je igrala violino, zdaj pa poje.
S partnerjem sva se spoznala konec leta 1988. Po končanem študiju sva se preselila v Kranj, kjer v Stražišču pri Kranju živimo tudi danes. Na najina dva čudovita otroka, Nušo in Oskarja, sva neskončno ponosna. Kljub temu da že zelo dolgo živim na Gorenjskem, sem po srcu še vedno Savinjčanka, ki trdno stoji za svojimi odločitvami.

“Lepo je če te pri tvojem delu podpira družina.”

Začela sem delati v majhnem zasebnem podjetju, od leta 1995 pa sem tesno povezana z javno upravo. Najprej sem na Ministrstvu za gospodarstvo sodelovala pri postavljanju mreže za pospeševanje malega gospodarstva. Leta 1999 pa sem se zaposlila na Ministrstvu za finance, kjer sem več let vodila Direktorat za proračun.
Prve resne korake v svet politike sem naredila v stranki Pozitivna Slovenija, katere ustanovna članica sem bila. Za aktivno politiko sem se odločila, da bi spreminjala stvari na bolje. S tem prepričanjem in motom, da je ljudem potrebno vrniti upanje in zaupanje v našo državo, sem leta 2011 kandidirala – in bila izvoljena za poslanko državnega zbora. Zmagovalci volitev smo tedaj ostali v opoziciji, a sem kot opozicijska poslanka vodila Komisijo za nadzor javnih financ in bila članica Odbora za finance ter Odbora za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo. Po objavi poročila Komisije za preprečevanje korupcije, ki je obremenilo dotedanjega predsednika PS, me je 17. januarja 2013 svet stranke Pozitivna Slovenija izvolil za predsedujočo stranke. To nam je omogočilo, da smo sestavili koalicijo in vlado.
Leto 2013 je bilo tako zame doslej najbolj prelomno v mojem življenju: poslanke in poslanci Državnega zbora so me 27. februarja izvolili za predsednico 11. slovenske vlade. Postala sem prva ženska v zgodovini samostojne Slovenije, ki je zasedla najvišji položaj izvršne veje oblasti v državi.>Dotedanja vlada Janeza Janše je z brezčutnimi ukrepi razmere v državi pripeljala do množičnih protestov, zaradi izjemno težke javno-finančne situacije pa se je že pripravljal prihod evropske trojke.

“Uspela sem sestaviti koalicijo in vlado, ki je vedela kaj je potrebno narediti in je to tudi naredila.”

V enem letu smo uspeli umiriti strasti v državi, stabilizirati situacijo in rešiti Slovenijo pred bankrotom. Dokazali smo sebi in svetu, da znamo in zmoremo. Mediji, ki so nas še pred letom dni primerjali z državami kot so Ciper, Grčija in Španija, danes pišejo o Sloveniji kot o državi, ki je v dveh letih naredila impresiven preobrat iz skoraj bankrotirane države – v državo z najvišjo gospodarsko rastjo.

Kljub tem nespornim rezultatom je na kongresu Pozitivne Slovenije 25. aprila 2014 vodenje stranke po odločitvi članov in članic ponovno prevzel ustanovitelj stranke Zoran Janković, kar je privedlo do mojega odstopa z mesta predsednice vlade.
Vlado sem ves čas vodila v prepričanju, da so na prvem mestu državljani in državljanke, naše delo pa morata zaznamovati čut za sodelovanje in solidarnost. Slovenijo smo znali postaviti nazaj na pravo pot, zato sem se odločila, da skupaj s somišljeniki ustanovim stranko in se poleti 2014 z izbrano ekipo »pomerim« na predčasnih volitvah, z izraženim zaupanjem številnih državljank in državljanov in s čvrsto odločenostjo, da je za velike reči treba znati seči čez male razlike, predvsem pa gledati daleč naprej.

 

Zato si bom vedno prizadevala za:

• tržno gospodarstvo, ki ne bo le konkurenčno, ampak tudi kooperativno;
• javno zdravstvo in javno šolstvo kot dva temelja sodobne solidarne države;
• spoštovanje pravne države, vključno z neizprosnim bojem proti korupciji;
• pameten trajnostni razvoj kot največjo slovensko prednost – in priložnost.

Ob desetletnici polnopravnega članstva Slovenije v Evropski uniji sem opozorila, da nismo znali iz velike zakladnice evropskih izkušenj izbrati vsega najboljšega, ampak smo v hlastanju po vrednem prepogosto zanemarili vrednote.01-07-VolitveV svojem političnem angažiranju izhajam iz spoštovanja dveh temeljnih vrednot: poštenega dela dobrobit ljudi in blaginjo države ter socialnega čuta, ki si upa biti odprt do različnih mnenj. Prav posebne pozornosti pa sta pri mojem vsakodnevnem delu deležni enakopravnost spolov in prihodnost mladih.

Slovenija je čudovita država, država pridnih in delovnih ljudi. Zakaj bi le reproducirali dnevno politiko, če se lahko lotimo novih vizij?
Združimo sile vizionarskih posameznikov, razumevajočih okolij, razumnih politik in evropskih vrednot – pa bomo prišli daleč naprej. Bodimo izbirčni glede ciljev, a strnjeni okrog ključnih izbranih, predvsem pa ubrani v dejanjih in v bran postavljeni, kadar bo kdo hotel segati po naših najvišjih vrednotah: enakopravnosti, solidarnosti in svobodi.